Dekret o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala so podpisali predsednik Narodnega sveta za Štajersko dr. Karel Verstovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina in tajnik Fran Voglar. Morali so ukrepati hitro, ker je šlo za vprašanje, ali bo Maribor z okolico slovenski ali avstrijski.
Slovenci smo se ob koncu prve svetovne vojne, kot sestavni del Avstro-Ogrskega cesarstva, našli med poraženci. Za meje in slovenstvo je po koncu prve svetovne vojne pomembno vlogo odigral Narodni svet za Štajersko, ki je bil ustanovljen 26. septembra 1918 v Mariboru. Bil je tako imenovani pokrajinski odsek Narodnega sveta v Ljubljani.
Na sejah Narodnega sveta za Štajersko so obravnavali določitev narodne meje, ustanavljanje krajevnih narodnih svetov in narodnih straž na slovenskem Štajerskem. Zelo pomemben je bil pri prevzemu oblasti na Štajerskem od 1. novembra 1918 dalje. Usmerjal je vsa najpomembnejša dejanja narodne osvoboditve na tem območju. Deloval je do 30. decembra 1918. Predsednik Narodnega sveta za Štajersko je bil Dr. Karel Verstovšek (1871 - 1923), politik in filolog.
Kot predsednik je podpiral vojaške akcije Rudolfa Maistra in ga 1. novembra 1918 imenoval za generala. Dosegel je tudi imenovanje slovenskih okrajnih glavarjev in županov. Velike so tudi njegove zasluge pri ustanavljanju Univerze v Ljubljani.
Podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko v letih 1918 in 1919 je bil Dr. Franjo Rosina (1863 - 1924), slovenski odvetnik, politik in bančnik. S Karlom Verstovškom je veliko pripomogel k uspehu generala Maistra. Vsestransko je podpiral akcije za slovensko Štajersko in Maribor. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove vojske zagotovil 2 milijona kron. Znana je njegova izjava: »Denar je slovenski, če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in denar …« General Maister je kasneje zapisal: »Pomen tega koraka Posojilnice in njenega predsednika razumemo, če upoštevamo, da se je s tem denarjem hranilo, preskrbovalo in plačevalo slovensko vojaštvo, ki je rešilo Maribor pred Avstrijo. Po pomenu in posledicah predstavlja ta korak zgodovinsko delo v naši preteklosti.« Denar je Posojilnici vrnila deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani leta 1921.
Podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko je bil tudi Dr. Josip Hohnjec (1873 - 1964), slovenski teolog, filozof, politik in pedagog. Leta 1917 se je trudil za populariziranje Majniške deklaracije in tako prišel v politiko. Leta 1919 je kot član delegacije Slovenske ljudske stranke (SLS) odšel v Začasno narodno predstavništvo v Beograd.
Fran Voglar (1877 - 1925), šolnik in politik, je bil tajnik Narodnega sveta za Štajersko. Leta 1917 je zbiral podpise za majniško deklaracijo, januarja 1918 pa organiziral shod Jugoslovanske demokratske stranke (JDS). Disciplinski preiskavi se je izognil, ker je bilo konec vojne. Po vojni je bil najprej tajnik Narodnega sveta za Štajersko, potem pa poslanec JDS v začasnem Narodnem predstavništvu v Beogradu (1919–20) in odgovorni urednik beralnih dnevnikov »Mariborski delavec« in »Tabor«.
